Tako, danes si pa res zaslužim vpis v Guinessovo knjigo rekordov (če ne v
'ginesovo' pa vsaj v svojo osebno). Po novem - in po starem - se mi dogaja, da med počitnicami izgubim občutek za čas, tako, da vse delam v zadnjem trenutku.
Moja dejanja pa so svoj vrh doživela prav danes. Sem podiral hitrostni rekord bi lahko rekel. Za danes sem si omislil obisk... Potem pa sem se po dopoldanskem delu ves dan prestavljal po hiši in igral igrice. Potem pa sem se nenadoma zgrozil - še ura do 18., še ura do obiska. Moja soba je bila v razsulu, prav tako tudi ostala hiša, jaz sem sedel in igral hobite (Battle for Middle Earth), da ne govorim o ostalih opravkih.
Potem, pa sem se vrgel na delo. Sem hitro vzel kolo in se odpeljal v trgovino. 15 minut kasneje sem bil doma. Vrgel sem se v pospravljanje sobe, ob tem pa igral igro na fejsbuku. Ko mi je uspelo v red spraviti posteljo in stlačiti svoje obleke po omarah, pa knjige na polico, pa revije na kup, pa stare račune v koš, pa še vsega veliko, sem popadel sesalec in posesal sobo, medtem pa z drugo roko pobiral stvari iz tal in jih dajal na svoja mesta. Hitro sem dokončal stolp iz kart in vklopil klimo. Ob 32 čez peto (pospravljanje mi je vzelo le 17 minut!!!) sem vzel brisačo in šel pod tuš, potem pa si za silo uredil zmešnjavo na glavi.
14 minut do ure, sem kot poblaznel selitveni servis metal knjige iz knjižnice v torbo, da sem jih odnesel v knjižnico. Gonil sem kot, da mi gre za življenje, tam vrgel tiste knjige in 30 centov (samo!) potem pa spet nazaj domov.
Po vsem skupaj sem se počutil kot trčena hobotnica (ali pa raje kot specialna ženska - iz nekega filma se spominjam scene, ko je ubožica telefonirala, si delpilirala noge, umivala zobe, likala in podobno praktično ob enem)...
Ironija vsega skupaj pa je, da moj trud ni bil poplačan. Obisk se je prikazal šele 10 do sedmih. ah, ta Murphy...
I'll be back!
Objave
